Agencija za posredovanje zdravstvenih storitev

Dobrodošli.
Tukaj smo za
Vas.
Klik!

Blog

Piše: Dr. Gordana Kalan Živčec

Potrebujemo zdravnike, ne betona!

Finance, 28. 02. 2017

 

Delo v urgentni službi je posebna oblika dela, se verjetno hitro zedinimo. Povezuje ne samo udeležence v enem sistemu, temveč celo več sistemov. Od zdravnikov, reševalcev, gasilcev, policije, pogosto civilne zaščite in gorske reševalne službe. Pa ni nujno, da gre za množično nesrečo. Okoliščine dogodka so takšne, da je potrebna pomoč več ljudi, strokovnjakov svojega področja.
Razmere na ljubljanski urgenci so že leta obupne. Za vse osebje, ki dela v nemogočih prostorskih razmerah, za bolnike, ki v najtežjih stanjih (in tudi manj težkih!) preživijo tam ure in ure, v sistemu in okolju, za katero ni videti rešitve ... četudi je »stalno na obzorju« ...

Ima pa ljubljanska urgenca izjemno prednost pred drugimi mesti, kjer je zagotovljeno nujno zdravljenje bolnih in poškodovanih. Ima kader! Ob dobri organizaciji celo dovolj. Kar je unikum v Sloveniji! Zdaj res potrebujejo »le« še zidove! Dobro povezavo službe nujne medicinske pomoči, ki je zdaj pod okriljem Zdravstvenega doma Ljubljana in internistične prve pomoči in kirurške nujne pomoči s Kliničnega centra.

Zgrajeni so bili urgentni centri, ob bolnišnicah. Koncept je odličen. Eno vstopno mesto za vse, ki nujno potrebujejo zdravniško oskrbo. Brez zastoja z napotnicami. S hitro dostopno diagnostiko iz bolnišnice in tudi oskrbo na hospitalni ravni, lahko tudi z dokončno oskrbo v dnevni bolnišnici. Premalo so se v času gradnje načrtovale kadrovske potrebe centrov in izkaže se, da v večini, če ne prav v vseh, primanjkuje zdravnikov in pogosto tudi sester. Mogoče niti ne za vse res nujne bolnike, temveč zato, ker vanje prihajajo bolniki, ki želijo hitro storitev, ne pa, ker potrebujejo nujno zdravljenje. V novozgrajenih urgentnih centrih imajo, če že ne odlične, pa vsaj veliko boljše prostore in opremo. Vendar pa to ne odtehta pomanjkanja zdravnikov vseh profilov. Od tistih, ki sprejmejo akutno bolne, pa ne življenjsko ogrožene, do pediatrov in tistih, ki bolnika pregledajo pred sprejemom na bolnišnični oddelek. Zdravnikov preprosto ni!

Koliko je nova urgenca pomagala Celju?
Urgentni center Celje je imel izhodišče za odlično funkcioniranje. Nove, namenu prilagojene prostore. Odlično organiziran PHE v Zdravstvenem domu Celje, z dolgoletno tradicijo urgentne oskrbe bolnikov, lokacija samo »čez dvorišče«, ki se preseli v nove prostore. Pa je rezultat tudi tako odličen? Žal, ne. Ekipa se ni samo preselila. Klinične poti se niso preslikale v novo okolje. Nekateri zdravniki so dali odpoved in odšli drugam. Bolnišnica Celje se spopada z likvidnostno luknjo, ki se poglablja tudi zaradi novega urgentnega centra. Gotovo se bodo razmere sčasoma uravnotežile, tako kadrovsko kot finančno. Definirale klinične poti, vzpostavil sistem za urgentno oskrbo, ne le na široko odprl vrata vsem, ki si želijo hiter pregled. Ker Splošna bolnišnica Celje je okolje, kjer bolniki potrebujejo funkcionalnosti urgentnega centra.

In potem imamo razmere na Ptuju. Tam ni bil zgrajen urgentni center. Z razlogom! Ne, ker okoliš, v katerem prebiva okoli 140 tisoč ljudi, ne bi potreboval urgentne službe. Ne, ker si ti prebivalci ne bi zaslužili najboljše možne zdravstvene oskrbe! Ni bil načrtovan niti zgrajen zato, ker prebivalci gravitirajo k večjima bolnišnicama, v Maribor in Mursko Soboto, zato, ker na Ptuju ni dovolj kadra še za dodatni urgentni center. In še posebej zato, ker ima odlično prehospitalno (PHE) enoto v zdravstvenem domu, ki je le lučaj od bolnišnice.
Zdajšnje vodstvo bolnišnice je sprejelo nekaj učinkovitih ukrepov za izboljšanje delovanja bolnišnice. Čestitke! Je pa še vedno močno čutiti izjemno pomanjkanje zdravnikov, več specialnosti, ne le anesteziologov. Izvajanje že do zdaj dogovorjenih programov je pogosto na meji vzdržnega. Tudi delovne razmere za zdravnike bi bile lahko boljše pa prostori za sprejem in bivanje bolnikov.

Zakaj ministrica ne reče odločnega »da« boljši oskrbi?
Lokalno okolje je namenilo bolnišnici pomembna sredstva, ministrstvo je pripravljeno prispevati iz državnega proračuna, skupaj več kot dva milijona evrov. Cilj: gradnja urgentnega centra.
Ali bo s tem oskrba bolnikov boljša? Ne bo! Zidovi ne zdravijo!
Na Ptuju imajo idealno priložnost za novo obliko sodelovanja med zdravstvenim domom, ki ima usposobljen kader za delo na terenu, odlične prostore za sprejem akutno in nujno bolnih, tudi pomožne prostore za oskrbo, reševalna vozila za prevoz s terena in premestitev v drugo bolnišnico, kadar je potrebno (in je, na primer vse infarkte, hudo poškodovane ...). Treba je omogočiti dodatno diagnostiko, konzultacije dostopnih specialistov in oskrbo v dnevni bolnišnici, s čimer pa razpolaga Splošna bolnišnica Ptuj. Položaj kar kliče k sodelovanju. Ker bo oskrba bolnikov boljša! In dodatni strošek bo minimalen. Bo pa seveda potrebno veliko, veliko usklajevanja, dogovora, oblikovanje novega sistema in predvsem zavedanje, da bo oskrba prebivalcev s tem kakovostnejša in veliko hitreje dosegljiva.

Bobu bob
Zakaj ne bi s sredstvi, ki so na voljo, Splošna bolnišnica Ptuj dobila, kar res potrebuje, na primer novo operacijsko dvorano? Prenovljene bolniške sobe, dnevno bolnišnico? Izboljšano opremo?

Zakaj ne bi Zdravstveni dom Ptuj imel več opreme za reševanje, dodatno, novo vozilo, usposobljene urgentne zdravnike za teren in sodelovanje z zdravniki v bolnišnici?

Zakaj ne bi imeli prebivalci ptujskega okoliša več specialističnih ambulant za ambulantne preglede, več diagnostičnih možnosti, za krajše čakalne vrste, da jim ni treba potovati na diagnostiko in specialistične preglede v bolj oddaljena okolja?
Vse navedeno bo gotovo izboljšalo zdravstveno oskrbo prebivalcev! Oskrba se samo z novimi zidovi, praznimi, brez ljudi, ki bi bili tam na voljo za zdravljenje bolnikov, ne bo izboljšala niti za trohico. Poslabšala se bo! In še zelo drago bo! Dobesedno! Več kot dva milijona ... To prav gotovo ni cilj nikogar, kajne?


GkŽ


 

Več o tem

Nazaj na vrh