Agencija za posredovanje zdravstvenih storitev

Dobrodošli.
Tukaj smo za
Vas.
Klik!

Blog

Piše: Dr. Gordana Kalan Živčec

Kaj bolj potrebujemo, socialno pravico, zdravljenje ali dela prost dan?

Imate raje praznik ali socialno pravico? Imate raje praznik ali zdravnika?

Finance, 6.3.2017

 

V zadnji kolumni smo opozorili, da je denar škoda metati v beton, ampak ga je treba investirati v zdravnike. Danes pa vas sprašujem, ali bi se odrekli denimo prazniku 2. januarju, če bi si z gospodarsko aktivnostjo tega dela prostega dne lahko »kupili« ali urologa ali kakšnega drugega specialista brez čakalne vrste. In sprašujem tvorce sistema, koliko socialnih pravic so zamaskirali v »zdravstvene«, pa v zdravstveni blagajni nimajo kaj početi, razen da jo najedajo.

V Nemčiji s praznikom manj, mi z višjimi davki
Prav pred kratkim smo "dobili" nazaj državni praznik ali dela prost dan 2. januar. Ekonomisti so hitro izračunali, koliko delovnih ur je izgubljenih s tem dela prostim dnevom, koliko manj je ustvarjenega prihodka, koliko več bi država Slovenija ustvarila, če bi delali. Kaj, če bi delali, pa bi vedeli, da za to, ker en dan niste doma, dobite specialista brez čakanja? Zares dobite, ne pa, da delate, pa nič ne dobite.

Če želite prejemati pregled člankov o zdravstveni reformi se naročite na brezplačni bilten

Idejo, da bi ta dan zamenjali za novo vsebino, mi je prenesel nekdanji minister Vlado Dimovski. Privzel jo je od svoje nemške kolegice, ministrice za socialo. Pogovarjala sva se o predlogu, da naj bi zakon o dolgotrajni negi prešel z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na ministrstvo za zdravje. Takoj naj povem, da sem proti. Socialne pravice niso isto kot zdravstvene, metanje v isto vrečo pa lahko pomeni tveganje za financiranje zdravstva.

Diverzija na ZZZS
Tako "diverzijo" na proračun zavoda za zdravstveno zavarovanje smo že imeli. Prav v času ministrovanja Dimovskega, ko so brezposelne osebe, prijavljene na zavodu za zaposlovanje, prejemale bolniško nadomestilo v času bolezni. Enako kot zaposlene! Če to ni bila "diverzija", ne vem, kaj bi bil drug izraz. Ne delajo in imajo nadomestilo za delo!?

Zdaj pa bi se še okrepile in razširile storitve socialne oskrbe, in to na račun zdravstva. Da ne bo pomote, nega kot socialna pravica je pravilna in potrebna. Plačevanje iz zdravstvene blagajne je pa neumnost!

Bolniki, tudi starostniki, jemljejo zdravila sami, ko so doma. V trenutku, ko preidejo v dom za ostarele, pa mora to zanje izvajati medicinska sestra? In to je treba plačevati iz zdravstvene blagajne, ker ima ta oseba medicinsko izobrazbo. Pa pomoč pri negi, oblačenju, slačenju, osebni higieni, kar spet plačuje ZZZS, ker je to naenkrat zdravstvena storitev, ali kaj?

Ko je denar za mleko, pa ni denarja za meso – naj meso razglasimo za mleko?!
Zakon o dolgotrajni negi in zakon o zdravstveni dejavnosti morata razmejiti socialne in zdravstvene storitve. Ne pa, da, ker za socialne storitve nimamo vira za financiranje, te preprosto označimo za zdravstvene in jih prenesemo v plačevanje zavodu za zdravstveno zavarovanje. Samo zato, ker je tam že zbran denar. Pa nov vir je!

Kdo si upa?
Dela prost dan 2. januar namenimo za financiranje socialnih potreb državljanov in ne bo treba nikomur nič jemati! Še več, veliko, veliko več bomo pridobili, še največ socialno ogroženi in bolni, saj so zdravstvene storitve med najdražjimi … Še posebej, ko se v zdravstvene prelevijo iz socialnih.

Bo minister Erjavec, vnovič izvoljeni predsednik Desusa, predlagal to preprosto, učinkovito in izvedljivo rešitev? In kar najbolj solidarno. Bo ministrica Kopač Mrakova aktivno iskala vir financiranja za socialne potrebe državljanov v stiski, starostnikov, ki potrebujejo nego, pomoč v življenju, ne pa zdravljenja?

Zakon o dolgotrajni negi je že pripravljen. Poteka menda tudi pilotni projekt ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v višini pet milijonov evrov.

Koliko denarja za zdravstvo gre za umivanje?
Po podatkih, ki sem jih pridobila od ZZZS, je bilo leta 2016 za področje zdravstvene nege v domovih starejših občanov (DSO) porabljenih 92.739.796 evrov, za zagotavljanje ambulant splošne medicine, kar dejansko sodi na področje medicine, pa »le« 10.665.860 evrov za skupno 18.976 oskrbovancev. Takole na grobo devetkrat več za nego, kar vključuje oblačenje, slačenje, umivanje, pomoč pri hranjenju, pomoč pri osebni higieni in toaleti ..., kar si zagotavljajo starostniki doma sami ali jim pri tem pomagajo njihovi družinski člani. Le redki dobijo za to kakšen dodatek za pomoč in postrežbo!

Ob tem je bilo za vse državljane Slovenije leta 2016 iz OZZ (obveznega zdravstvenega zavarovanja) za celotno osnovno zdravstveno dejavnost porabljenih oziroma realiziranih 415.747.772 evrov. Navedeni znesek vključuje tudi oskrbo v DSO.

Ste si že vzeli v roke list in pisalo? Številke so sicer visoke, je pa račun preprost. Koliko sredstev nameni ZZZS za enostavna opravila vsakdanje nege iz proračuna za zdravljenje in ga prelije v proračun za socialne potrebe?

Specializacije nazaj na ZZZS!
Z reševanjem financiranja nege in tlačenjem socialne pravice med zdravstvene storitve smo seveda dobili nov paradoks. Nego smo prenesli v zdravstvo, hkrati pa financiranje specializacij zdravnikov v proračun z novimi predlogi zakonodaje. To kaže na popolno nepoznavanje sistema. Zdravnik, ki se izobražuje, specializira, opravlja zdravniško delo in je v ceno zdravstvene storitve logično vključeno tudi njegovo usposabljanje.

Sistem plačevanja specializacij, kot ga poznamo danes, je omogočil šolanje pomembno večjega števila specialistov, ki jih nujno potrebujemo v Sloveniji. Stalna mantra o tem, da je sistem napačen, je populizem!

Trdim, da v trenutku, ko bi financiranje prevzel državni proračun, ne bo dovolj sredstev za specializacijo. Učinek se bo videl šele čez dobro desetletje. Bo pa enak kot takrat, ko je bilo to odločanje v pristojnosti bolnišnic. V trenutku, ko so bile likvidnostne težave, se je seveda varčevalo povsod, nemudoma pri izobraževanju, usposabljanju! Celo logično, kajne? Koliko bolnišnic danes posluje pozitivno? Bodo specializirale mlade zdravnike ob finančnih luknjah?

Malo denarja, veliko napak
V Sloveniji je veliko pomanjkanje določenih specialnosti, denimo urologov. Bo država bolje zagotovila njihovo zadostno število? Bo imela boljše vire financiranja? Boljši vpogled v potrebe? Kaj pa, ko v proračunu države ne bo dovolj sredstev? Kje se bo varčevalo? Pri specializacijah, seveda! In krog se bo hitro sklenil. Bolj restriktivno usposabljanje in še večje pomanjkanje zdravnikov, kot smo mu že bili priča.

Zakaj ne bi jasno definirali razlike med zdravstvenimi in socialnimi pravicami? Umaknili socialne pravice na ministrstvo, ki je zanje pristojno? In omogočili njihovo financiranje na solidaren način. Prispevajmo en prost dan, 2. januar! Ali je možno bolj solidarno? In ohranimo financiranje specializacij zdravnikov na dozdajšnji način. Zanesljivo bomo imeli več tudi urologov! In to si želimo, kajne?


GkŽ


 

Več o tem

Nazaj na vrh