Agencija za posredovanje zdravstvenih storitev

Dobrodošli.
Tukaj smo za
Vas.
Klik!

Blog

Piše: Dr. Gordana Kalan Živčec

''Top'' liste zdravniških zapletov

Finance, 10. 4. 2017

 

Si predstavljate vsakoletno »top« listo zdravnikov z največ poročili o zapletih pri zdravljenju?
Nadaljevanko o gorskem zdravniku poznam sicer le po »ustni« predaji in veliki priljubljenosti, o kateri poročajo mediji. Prav tako so me »informirali«, da je igralca, ki ga upodablja, sprejel celo predsednik republike. Vau! Koliko slovenskih zdravnikov, ki imajo kot posamezniki ali skupine vrhunske rezultate, je že doletela ta čast? No, spomnim se vsaj skupine, ki je prva objavila prenos virusa zika in njegov vpliv na nerojene otroke! Pa med vsakoletnimi dobitniki državnih odlikovanj je tudi kak zdravnik ali zdravnica! Ampak bolj za življenjsko delo kot »le« za izjemen dosežek.

Koliko zdravnikom se pokloni predsednik
Ali je bil kdaj med njimi kakšen, ki ima veliko zapletov? Ki poroča o veliko kritičnih dogodkih, situacijah, ki bi jih v drugačnih okoliščinah drugače reševal? To bi bil izziv! Si predstavljate vsakoletno »top« listo zdravnikov z največ poročili o zapletih pri zdravljenju, neugodnih učinkih, ki jih ni bilo mogoče predvideti zaradi variabilnosti človeškega odziva, zaradi nemogočih razmer, v katerih so delali, zaradi sistemske anomalije, na katero niso imeli vpliva ali pa sploh še ni bila zaznana, zaradi slabe komunikacije v kolektivu, ki jim je ni uspelo razrešiti ... In, prve tri bi sprejel predsednik »vsaj« vlade, jim čestital za pogum, da so poročali o težavah v zdravstvu in svojem delu?! Še dvakrat vau!

Pa bi bilo celo mogoče in še dobro povrhu! Kjer se zazna več odklonov, jih je mogoče tudi izboljšati! Za sistem, za bolnike in še posebej za zdravnike in zobozdravnike. Da ne bo pomote, tudi zobozdravniki, ne le zdravniki, želijo razrešiti veliko težav, mogoče bolj »sistemskih«, pa se čutijo zelo slabo slišani in še manj upoštevani. Na obeh področjih medicine prihaja do odklonov, slabih praks, neugodnih učinkov zdravljenja, težav v komunikaciji, potrebe po novih sistemskih rešitvah ...

Ali razprava o napakah pri zdravljenju, težavah zdravnikov v medsebojni komunikaciji, neugodnih zapletih in učinkih zdravljenja sodi v medijsko razpravo? Pred oči javnosti, ki potem »navija« za eno ali drugo stran? Seveda ni nikoli zmagovalca! Tudi če ima zdravnik celo prav, ne more »zmagati« v medijih ali pred javnostjo. Saj to je smisel medicine. Zasebnost bolnika, molčečnost zdravnika! Si kdo želi »zagovor« zdravnika pred mediji na način, da razgali bolnikove zdravstvene težave, diagnozo, mogoče razloge za vse, za kar je bil zdravljen bolnik ...?!? Halo! Tudi če bi zdravnik javnosti s tem dokazal, da je ravnal pravilno in dobro, ne bo zmagal, temveč izgubil. Osebno dostojanstvo, namreč!

Pred leti sem raziskovala, kako v drugih državah rešujejo poročanje o vsem, kar se v zdravstvu dogaja. Dogodkov je namreč ogromno, številke so skoraj nepredstavljive! Ali veste, da je v maloštevilni Sloveniji v povprečju 12 milijonov »interakcij« z bolniki v zdravstvenem sistemu, brez dela v lekarnah in zdraviliščih? Različne države imajo seveda različne rešitve poročanja. Vsem pa je skupno to, da obstaja vnaprej pripravljen sistem, ki zagotavlja anonimnost prijavitelja (raziskuje se dogodek, ne oseba!), administratorja, strokovno skupino, ki dogodek analizira, zbere vse možne dostopne informacije, predlaga rešitev za sistemsko izboljšanje in ga posreduje pristojni instituciji, ki ga nato vpelje v sistem in nadzira.

Za lažjo predstavitev primer. Dve zdravili, ki se zelo razlikujeta v količini in načinu uporabe, sta bili shranjeni v enakih stekleničkah. Celo barva etikete je bila enaka! Pri operaciji bolnika je prišlo do zamenjave zdravil in bolnik je utrpel posledice! Dogodek so analizirali in ugotovili, da je zelo velika verjetnost, da se ponovi, saj se zdravili na prvi pogled nič ne razlikujeta. Že res, da na vsaki steklenički tudi piše, kaj je v njej. Pa vendar! Saj vsi poznamo avtomatizme.

Po analizi prijavljenega dogodka niso preganjali zdravnika, ki je zaznal zaplet in o njem poročal. Zamenjali so steklenički tako po velikosti kakor tudi barvi, da se prepreči ponovitev kritičnega dogodka, da si v sistemu pomagamo in olajšamo delo, da je bolj varno za bolnike in tudi zdravnik je lahko bolj usmerjen v druge, še neprepoznane potencialne okoliščine.

Koliko prej bi lahko rešili spore?

Strokovne skupine pri zdravniški zbornici se lahko oblikujejo dobesedno čez noč, če gre za resno, zdravje ogrožajoče dogajanje. Če bi le obstajal sistem, ki bi omogočil poročanje.

Tudi bolniki bi se lahko obrnili na strokovnjake, če bi zaznali, da je mogoče v sistemu situacija, ki je potencialno nevarna, ali se je incident celo že dogodil! Koliko manj napora, reševanja sporov pri različnih zastopnikih, odvetnikih bi bilo?

Kolegi v kolektivih, ki imajo težave v komunikaciji, bi imeli pot za reševanje sporov, preden bi pripeljalo do posledic za bolnikovo zdravje! Počutili bi se slišane in tudi dejansko bi lahko vplivali na to, da se težave začnejo reševati!

Ministrstvo bi imelo orodje, s katerim bi lahko spremljalo dogajanje in predlagalo izboljšave v sistemu (kdaj se bomo »spomnili«, da je treba tudi fizično preveriti, kateri plin teče skozi katero odprtino, ne le potrditi tehnično izvedbo!?), jih nadziralo in opozarjalo udeležence. Tudi javnosti bi imele večje zaupanje v predlagane rešitve, saj bi minister razpolagal s »trdnimi« dokazi, da je treba določeno odločitev sprejeti zaradi kakovosti obravnave bolnikov! Kateri minister vlade ali za zdravje si upa na primer ukiniti, zapreti katerokoli slovensko bolnišnico?!
Mogoče bi celo policija prejela prava obvestila? Jih tudi obravnavala, raziskala in predlagala boljše rešitve kot le pregon čez nekaj let, ko se že vse skupaj razvodeni ...

Vsemu temu in še marsičemu je namenjen CIRS – critical incidents reporting system, ki so ga razvili v Švici in ga uporabljajo v Nemčiji in Avstriji zdaj že desetletje! V Avstriji ga je priporočila tudi zdravniška zbornica in tudi pri nas smo ga imeli pripravljenega za uporabo že leta 2012. Zakaj ga je prejšnje vodstvo zdravniške zbornice pod vodstvom Andreja Možine enostavno odpravilo, mi ne bo nikoli jasno. Treba bi bilo le nadaljevati, kar je bilo že zgrajeno, pripravljeno za uporabo.

Veliko je govora o vzpostavitvi novih sistemov, agencij, strokovnih združenj, ki bodo bedeli nad zdravstvenim sistemom. V Sloveniji nas je malo, to pomeni, da zelo hitro dosežemo končno število strokovnjakov. Če izključujemo še po naši in vaši, hitro zmanjka tistih, ki zares znajo. S sistemskim orodjem, aplikacijo, odpade veliko težav pri izbiri »pravih« kadrov. Analizira se problem, dogodek.

»Dodana vrednost« pa smo vsi uporabniki in udeleženci v sistemu. Nikoli ni mogoče zagotoviti toliko kakovostnih odgovornih oseb, ki bodo z največjo skrbnostjo spremljale in poročale o odklonih, kot če v tem poročanju sodelujemo vsi. Prav vsi! Bolniki, svojci, laiki, spremljevalci, zdravstveni delavci, sodelavci, novinarji in odvetniki, zastopniki in tudi politiki, policisti! CIRS omogoča dostopno mesto na spletu vsem, ki imajo voljo in željo sporočiti. To je lažji del!

Že zagotovitev nevtralnega »administratorja«, da pripravi nepristransko poročilo o dogodku in rešitve, je težji del.
Korak, ki sledi, pa je najtežji. Odgovornost vseh nas, da predlagano rešitev sprejmemo brez vsesplošnega komentiranja, zgražanja o pristranskosti, iskanju krivca, obsojanju udeležencev, mogoče celo priložnosti za kakšno majčkeno maščevanje, pa tudi medijske promocije z lastnim, boljšim mnenjem! Smo tega sposobni? Zdravniki, mediji, politiki, odvetniki?

Koga bo sprejel predsednik? Kdo bo deležen medijskih ovacij? Komu bomo podelili naziv osebnost leta? Seveda pa je bolj kot to, komu bomo ploskali, pomembno spoznanje, da imamo zdravstvo za ljudi in skupno pot, na kateri so tako pacienti kot zdravniki bolj varni, z vedenjem, da je sistem živ, da deluje, se izboljšuje. Da zdravstvo ponuja rešitve, ne pa da je sistemska težava ali konkretna napaka.


GkŽ


 

Več o tem

Nazaj na vrh