Agencija za posredovanje zdravstvenih storitev

Dobrodošli.
Tukaj smo za
Vas.
Klik!

Blog

Piše: Dr. Gordana Kalan Živčec

Kdo ima tu koga za norca?

Finance, 15. 5. 2017

 

Pred nekaj tedni je Splošna bolnišnica Izola sporočila, da ne izvaja več nujnih uroloških pregledov. Ker nimajo kadra! Preprosto, kajne? Celo mediji so se odzvali (V bolnišnici Izola zapirajo vrata nujnim urološkim pacientom, ZZZS pa nič!?) ... Takoj je bila obljuba, da bodo po prvomajskih praznikih storitev zagotovili. Kaj se je zgodilo? V nekaj dneh so imeli rešitev. Vau! S specialisti iz Hrvaške.


»Fake« uspešnost: ne delaš, pa ni stroška!
Ali nima bolnišnica vodstva, ki je odgovorno pravočasno zagotoviti storitve, za katere ima sklenjen program, še posebej nujne? Kje je tukaj odgovornost direktorja Radivoja Nardina? Je ni! Še vedno je direktor, čeprav bolnišnica, ki jo vodi, ni zagotovila niti nujnih storitev! Kratek skomig z rameni. Ja, zdravnika ni bilo mogoče zagotoviti. Zakaj že? Od kdaj je tako? Pa je plačo za vodenje bolnišnice ves ta čas prejel v celoti? Ne dvomim! Mogoče prejme celo nagrado za uspešno vodenje, saj je »izplaval« iz rdečih številk. Kako mu je to uspelo? Hm, ali bolnišnice opravijo toliko storitev, kolikor jih prebivalci – bolniki – potrebujejo, ali le toliko, kolikor jih ZZZS plača? In bolnike celo pošljejo drugam, ker nimajo kadra. Namesto da zagotovijo kader, seveda vsaj pogodben, ker je to njihova naloga – zdravljenje uroloških bolnikov? Ne delajo, ni stroška, težavo prenesejo na tiste, manj »iznajdljive«. Uspešno vodenje, da te kap! Kako se drugi direktorji javnih zdravstvenih zavodov še niso »domislili« te metode? Dokler se niso odzvali mediji, ni imel Radivoj Nardin niti rešitve, zdaj pa skoraj čudežno ... Verjetno mu bo še ministrica za zdravje čestitala, namesto da bi ga nemudoma razrešila že po lanskem umoru specialista urologa, če že sam ni imel »obraza«, da odstopi!


In ali bi delali brez plačila?
Zdravljenje uroloških bolnikov v Sloveniji je ta trenutek gotovo »črna točka«. Pomanjkanje urologov? Ne samo in zgolj to! Slovenski zdravniki so pripravljeni in sposobni opraviti več pregledov, diagnostike in tudi operacij, če bo to ZZZS plačal. Tistim, ki to izvedejo. V celoti! Pa je tako? Seveda ne! Imamo dogovorjen program, razdeljen po izvajalcih. Kar je premalo za potrebe bolnikov! Že leta, saj težava ni od včeraj. Je pa treba te storitve plačati, pred tem načrtovati in doseči tudi dogovor glede stopnje nujnosti.


Razumno je ugotoviti, da je zdravljenje manj nujno kot denimo zdravljenje srčne ali možganske kapi. Je pa zelo nujno v primeru rakave bolezni. Ko se bolnik sooči s to diagnozo, potrebuje ali čim hitrejšo izključitev ali – ob potrditvi – rešitev v najkrajšem možnem času. In kakšen je ta čas? Stroka je pripravila in celo politika sprejela, da je za zdravljenje rakave bolezni en mesec. Pa ne za vse oblike »uroloških« rakov. Rak prostate in rak ledvice nista »enaka« glede potrebe po hitrosti obravnave. To stroka dobro ve. Pa bolnik? Seveda ne. Zato potrebuje zdravnika, da mu to pojasni, ga razbremeni strahu. Pa do urologa ne more več mesecev!


Zamujeno zdravljenje, katastrofalen rezultat

Kaj pa, ko je potrjen rak ledvice? Boste čakali? Več kot mesec dni? Ali je to še varno? Stroka je priporočila zdravljenje v enem mesecu. Čakati? Iskati lastne rešitve? Imate vso mojo podporo pri tem, saj tukaj čas je pomemben. Dobesedno! Zamujeno zdravljenje ima slabše rezultate. Zamujeno zdravljenje lahko onemogoči tudi popolno ozdravitev. Lahko mirno gledamo, da se to dogaja? Jaz ne morem, mnogi tudi ne. Iščejo rešitve. Po zvezah. Poznanstvih. Pogumni vzamejo svojo usodo v svoje roke. Se oprejo na družino. Na koncu, ko jim uspe, upravičeno pričakujejo, da jim bo država povrnila vsaj materialni del zdravljenja, kot če bi bili na primer zdravljeni v Splošni bolnišnici Izola, ki se je temu elegantno izognila. Celo nujnih bolnikov ni sprejela v rednem, dopoldanskem delovnem času. Kaj šele takih z rakom.


Vendar bolniki so zavarovani. Imajo ustavno pravico do zdravja in zakonsko pravico do pravočasnega zdravljenja. Kdo je odgovoren to zagotoviti? Plačujejo leta in leta obvezno zavarovanje, z upanjem, da ga ne bodo nikoli potrebovali. Bodo pa s svojo solidarnostjo pomagali tistemu, ki to potrebuje. In zdaj so nenadoma ti tisti, ki zdravljenje potrebujejo.


Perverzno odrekanje pravice do zdravljenja: lahko bi, pa se vseeno ne da!
In kaj se nato zgodi? V priznani ustanovi le nekaj kilometrov čez mejo najdejo pravo institucijo, pravega zdravnika, dobijo pravo zdravljenje. Imajo zdravljenje v roku, ki omogoča popolno ozdravitev. Plačajo 34.391 kun (okoli 4.585 evrov) za nekaj, kar bi jim morala zagotoviti Slovenija, pa jim ni. Imajo pa zato možnost refundacije, če to dokažejo. In dokažejo. Trikrat do komisije druge stopnje ZZZS. Uspešno! Zdravljenje v Sloveniji (to že ptiči čivkajo!) ni bilo zagotovljeno v roku, po zakonu pripada nadomestilo za zdravljenje v tujini po 44.b členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in v skladu z določbami uredbe ES, št. 883/2004, in ES, št. 987/2009: »V primeru, ko zavarovana oseba zdravljenje že opravi in nato uveljavlja povračilo stroškov zdravljenja v skladu s 44.b členom ZZVZZ, je upravičena do povračila stroškov storitev v višini, kot ta storitev znaša v javni zdravstveni mreži v državi, kjer je zavarovana oseba uveljavila pravico do zdravljenja. Območna enota ZZZS podatek o višini povračila pridobi pri tujem nosilcu zavarovanja in v upravičenem primeru opravi tudi povračilo potnih stroškov za zavarovano osebo in spremljevalca.«


Sledijo detajli. Stroški zdravljenja te bolezni v Republiki Hrvaški so za njihove zavarovane osebe 13.575 kun. Če bolnik nima dodatnega zavarovanja, je dva tisoč kun participacije, ki jo plača sam. Torej, slovenski bolnik lahko dobri vrnjenih od ZZZS le 11.575 kun oziroma 1.528,15 evra. Kje je razlika 3.057 evrov? Dvakrat večji prihranek kot vračilo za upravičeno zdravljenje. Tokrat prihranek zavarovalnice, seveda! Zelo dvomim, da obstaja v Sloveniji izvajalec, ki opravi ta poseg za 1.528 evrov pri bolniku, ki nujno potrebuje zdravljenje zaradi rakave bolezni ledvice! Ali pa direktor napiše dopis in bolnik sploh ne more priti do zdravljenja. Se vam ne zdi to perverzno?


Nas bodo imeli še za norca?
Še bolj pa je perverzno, dobesedno, da moramo plačati obvezno, solidarno zavarovanje. Da ne bo pomote, podpiram solidarni koncept zavarovanja! Perverzno je, da država odreka pravico do zdravja in varčuje tudi takrat, ko je očitno, da to pravico lahko uveljavim pravočasno. In naprti bolniku dodatne stroške, dobesedno samoplačniške, samo zato, ker želi bolnik imeti možnost ozdravitve in preživetja! In ob tem prihrani. Če to ni perverzno, me, prosim, popravite! Se bo kdo zganil? Bo kdo odgovarjal? Bo kak direktor imel znižano plačo? Mogoče bo celo razrešen? Ali nas bodo imeli vsi skupaj še vedno za norca? Mene ne! Pa vas?


Primarij dr. Gordana Kalan Živčec je specialistka družinske in specialistka urgentne medicine ter lastnica agencije za posredovanje zdravstvenih storitev Medico Veritas.


 

Več o tem

Nazaj na vrh